Jože Plečnik

Leta 1895 se je vpisal na dunajsko likovno akademijo na oddelku za arhitekturo in jo leta 1898 končal kot najboljši diplomant v razredu profesorja arhitekta Otta Wagnerja. Leta 1911 se je odzval vabilu kolega Jana Kotere in prevzel mesto profesorja na umetnoobrtni šoli v Pragi (1911 - 1921). Po ustanovitvi ljubljanske univerze je prišel na povabilo arhitekta Ivana Vurnika poučevat na oddelek za arhitekturo Tehnične fakultete v Ljubljani (1921), hkrati pa je sprejel imenovanje predsednika češkoslovaške republike Tomáša G. Masaryka za glavnega arhitekta prenove praškega gradu na Hradčanih. Tako sta začela nastajati vzporedno dva opusa, praški in ljubljanski, ki sta se za dolgo dobo (1920 - 1933) prepletala in vplivala drug na drugega. Plečnik je bil član Masarykove akademije dela od leta 1925. Leta 1938 je postal eden prvih članov novoustanovljene Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1939 pa je bil imenovan za častnega meščana Ljubljane. Po vojni je leta 1949 prejel Prešernovo nagrado, najvišje slovensko nacionalno priznanje za umetnost in bil odlikovan z Redom zaslug za narod I. stopnje. Leta 1952 je prejel častni doktorat Tehniške visoke šole na Dunaju.