Na grobu pilota vojaškega letala je upodobljen trenutek tik pred tem, ko je ugasnilo njegovo mlado življenje. V ospredju realistične upodobitve je vojaško letalo, ki se zapleta v krošnjo dreves in jih lomi, v ozadju pa idilična morska obala in mesto.
Miroslav Skaza, podporočnik vojnega letalstva nekdanje Jugoslovanske ljudske armade, predstavlja tretjo generacijo mariborskih letalcev.
Najstarejši polet v Mariboru je leta 1889 izvedel gostujoči češki umetnik, ki je poletel z balonom in skočil z njega z dežnikom. Devetnajst let kasneje je Mariborčan Oskar Rizha, po poreklu prav tako Čeh, izdelal letalo iz lesa in platna, a brez motorja. Marca istega leta se je s konstrukcijo večkrat spustil z vrha hriba pri Kamnici in poletel dobrih 600 m. Rizha je kasneje izdelal še dvoje motornih letal, a mu z njimi ni uspelo poleteti. V letih pred I. svetovno vojno je Društvo za zrakoplovstvo Gradec v Mariboru organiziralo polet z balonom, ki ga je pilotiral Mariborčan Macher. Balon se je dvignil do 800 m višine in poletel vse do Slovenskih Konjic. Že naslednje leto je mesto premoglo svoj lastni balon, s katerim je že omenjeni mestni pilot poletel vse do Baltiškega morja.
Manj uspešen je bil prvi letalski miting v Mariboru, sicer množično obiskan. Letalo na motorni pogon se je dvignilo na 8 metrov višine in se nato raztreščilo na tleh, na srečo brez usodnih posledic za pilota. A že naslednji dan je nad mestom krožilo vojaško letalo, ki je nato uspešno pristalo na Teznu in nakazalo bodočo usodo mesta. Tako je Maribor zaradi ugodne lege na obrobju Alp, stalnih vetrov in jasnega ozračja že pred pričetkom prve svetovne vojne postal mesto letalcev. Po propadu Avstro-Ogrske je letališče na Teznem služilo vojski nove države. Leta 1930 je na tem letališču zrasel prvi civilni hangar v takratni kraljevini Jugoslaviji, ki so ga postavili člani Aerokluba Maribor, ustanovljenega tri leta prej.
Iz mesta pilotov prihaja podporočnik Miroslav Skaza. V začetku junija 1961 je 24 letni pilot zadnjič poletel iz Pule. Njegovo reaktivno vojaško letalo je strmoglavilo južno od idiličnega istrskega mesta Rovinj. Razbitine letala so kasneje našli na področju današnjega gozdnega rezervata, žal tudi mrtvega pilota. Nekaj dni kasneje so ga z vsemi častmi pokopali na Pobreškem pokopališču. Gojenci podoficirske šole so ves čas, ko je ležal v mrliški veži, držali častno stražo. In preden so ga položili v rani grob, je enota tovarišev izstrelila častno salvo. Grob mladega letalca so nato zasuli s številnimi venci in cvetjem. Kasneje so mu postavili nagrobnik, na katerem je upodobljeno letalo, simbol dviganja, ki izraža duhovno hotenje bitja, da se loči od zemeljskega.