Zanimivi simboli: ženska, ki drži v roki tehtnico in si pokriva oči; sova; faze življenjskega ciklusa
Ženska, ki z levico drži tehtnico in si prekriva oči, v desnici drži sovo. Slednja simbolizira razumsko spoznanje, saj je simbol pisca in zgodovinarja. Tehtnica, ki simbolizira pravo mero in pravice, je simbol pravnika. V tem grobu je pokopan pisec, zgodovinar in dr. prava.
Rojen v Rimskih Toplicah se je preselil v Maribor, ko je postal dijak tukajšnje klasične gimnazije. Maturiral je leta 1914, odšel na Dunaj in se vpisal na študij romanistike. Leto zatem je mobiliziran v Avstro-Ogrsko vojsko, kasneje huje ranjen. V Maribor se vrne leta 1918 in v mesecih po zaključku vojne kot vojaški častnik sodeluje v prevratu generala Maistra in bojih za Severno mejo. Ostane v Mariboru in se naslednja leta pojavlja v kulturnem utripu mesta z objavami pesmi in kritik kulturnih dogodkov.
Doštudira pravo, opravi strokovni izpit in leta 1929 v Mariboru odpre odvetniško pisarno. V tem zanj prelomnem letu izda prvo knjigo. V zbirki novel »Človek iz samote« (1929) psihološko poglobljeno opisuje ljudi iz Podravlja, ki so prišli navskriž z zakonom. Tri leta kasneje sledi zgodovinski roman »Izgubljena zemlja«, ki opisuje boje za Severno mejo, in drama »Pravljica o rajski ptici«. Leta 1937 izide njegova drama »Lopovščine: Trije skeči«. Izdajo naslednjega romana o medvojnem življenje v Mariboru prepreči II. svetovna vojna.
S slednjo se izteče njegov leposlovni opus, pridruži se partizanom. Odslej je zgodovinar, pravnik in pomemben politični delavec, specializiran za pravna vprašanja. Po zaključku vojne se z družino preseli v Ljubljano. čemur sledijo leta politične in strokovne kariere. Od aprila do septembra 1945 predseduje državni komisiji za vojno škodo, nato prevzame funkcijo zveznega poslanca za mariborski okraj za naslednjih 18 let.
V tem času v knjigah in člankih dokumentira zgodovino fašistično domobranskega terorja, razvoj ljudske oblasti v Sloveniji, kazensko materialnega prav v času NOB in socialno politične osnove bojev za Severno mejo.
Največji pečat je nedvomno pustil kot strokovnjak za ustavno pravo. Od leta 1947 je bil red. prof. za ustavno pravo na pravni fakulteti Ljubljana, kasneje dekan fakultete, nato izvoljen za rednega člana SAZU in v šestdesetih letih rektor Ljubljanske univerze. Z referati se udeleži številnih mednarodnih kongresov (International political science association, Zurich 1951, Stockholm 1955).
Vsa ta leta je večidel preživel izven Maribora, mesta, v katerem se je izoblikoval kot pisatelj in zavedni Slovenec. In to mesto je izbral, da bo v njem preživel zadnja leta. Pokopan je blizu groba njegovega generala iz časa bojev za Severno mejo.