Legenda svetovnega športa, zapisan v zgodovini slovenskega športa kot tekmovalec z največ uspehi na velikih mednarodnih športnih tekmovanjih, kot so svetovna prvenstva in olimpijske igre.
Uspelo se mu je - kot enemu redkih slovenskih športnikov - uvrstiti v sam svetovni vrh, kjer je bil vse
od svetovnega prvenstva v Ljubljani leta 1922 do olimpijskih iger v Berlinu leta 1936, ko je na najboljši in najlepši možni način zaokrožil in končal svojo tekmovalno telovadno pot, s katero je bil povezan več kot dvajset let.
Skupno je bil na
sedmih velikih svetovnih tekmovanjih kar
dvanajstkrat med prvimi tremi, od tega
osemkrat prvi, šestkrat drugi in šestkrat tretji. Samo na
olimpijskih igrah pa si je pritelovadil
šest odličij, od tega dve zlati v Parizu leta 1924, eno zlato in dve bronasti v Amsterdamu leta 1928 in za zaključek kariere še eno srebrno v Berlinu leta 1936. Vsi ti uspehi in osvojene kolajne ga še vedno uvrščajo na mesto
najuspešnejšega slovenskega telovadca in športnika vseh časov ter velikana svetovne telovadbe.
Olimpionik se je rodil v Novem mestu, vendar je živel v Mariboru 72 let. V olimpijskem letu 1924 je diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti.
Mariborčani se ga poleg tega radi spominjajo kot rednega sprehajalca v Mestnem parku. Njemu v spomin sta posvečena športna dvorana "Univerzitetni športni center Leona Štuklja" in trg Leona Štuklja.
Eden najznamenitejših trenutkov njegovega življenja je iz leta 1996, ko je v Atlanti (ZDA)
pri 97 letih na otvoritvi olimpijskih iger navdušil ameriškega predsednika Billa Clintona s svojo vitalnostjo: