Kirurg, medicinski terminolog, znanstvenik, predavatelj, publicist in ustanovitveni član Rotary kluba Maribor.
Mirko Černič je bil rojen 29. aprila 1884 v Metliki. Osnovno šolo je obiskoval v Metliki, gimnazijo pa v Novem mestu, Kranju in Ljubljani. Nato je s pomočjo Knafljeve štipendije študiral medicino v Gradcu in na Dunaju, kjer je leta 1911 študij tudi zaključil.
Najprej se je zaposlil kot sekundarij v ženski bolnišnici v Novem mestu ter opravljal prostovoljstvo v bolnici v Ljubljani in Trstu. Leta 1912 se je specializiral za kirurgijo na vseučiliški kirurški kliniki Juliusa Hochenegga na Dunaju. Naslednje leto je postal zdravnik prostovoljec v 2. Balkanski vojni in prebil 1. svetovno vojno kot kirurg na ruski in italijanski fronti.
Leta 1919 je postal primarij kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Maribor in upravnik celotne bolnišnice. V bolnišnici je deloval tudi kot travmatolog in velja za pionirja na tem področju ter na področju zdravljenja golšavosti na Slovenskem. Do 1928 je opravljal še delo porodničarja in ginekologa.
Dr. Černič je želel ponudi kakovostno kirurško oskrbo bolnikom, saj so dotlej tisti, ki so želeli bolj oseben pristop, odhajali na zdravljenje v Avstrijo. V ta namen je kupil stavbno parcelo v takratni Gornji Gosposki ulici (danes Tyrševa ulica) v Mariboru, kjer je leta 1929 zgradil sanatorij. Gradnjo je začel z lastnimi sredstvi, ker pa teh ni bilo dovolj, si je pomagal s kreditom banke in poroštvom občine. Sanatorij je bil zgrajen po njegovih zamislih, odprli pa so ga 8. januarja 1930.
Arhitektonsko je bila zgradba za Maribor novost, saj je imela namesto strehe teraso za »zračne in sončne kopeli«. Terasa je bila opremljena z vodovodom in tušem. Sanatorij je obkrožal tudi lasten park. Stavba je bila moderno opremljena, s centralno kurjavo ter toplo tekočo vodo in telefonom v vsaki sobi. Hrano so dostavljali po dvigalu iz kuhinje. Novost je bil električni avtomatski hladilnik, ameriški Frigidaire, ki je bil prvi in edini v Mariboru. Z njim je bilo poskrbljeno za neoporečnost hrane.
V pritličju je bilo sedem bolniških sob, čakalnica, ordinacija, operacijska soba, obsevalnica, kopalnica in drugi pomožni prostori. V podpritličju so bile sobe za osebje, kotlarna, pralnica, soba s sterilizatorjem za perilo in kletni prostori. V prvem nadstropju je bilo stanovanje lastnika, kuhinja in terasa. V sanatoriju so operirali kirurgi iz Maribora, Ljubljane in Gradca. Bolniki so jih lahko izbirali sami. Za sprejem v sanatorij se je bilo treba osebno, telefonsko ali pisno dogovoriti z lastnikom dr. Černičem.
Zaradi gospodarske krize je bil dr. Černič že leta 1932 primoran sanatorij začasno zapreti. V tem času je prevzel mesto vodje kirurškega oddelka Splošne bolnice v Ljubljani. Po vrnitvi v Maribor maja 1933 se je sanatorij spet odprl in je deloval do začetka druge svetovne vojne, ko je bil aprila 1941 aretiran in zaprt v vojašnici v Melju ter nato skupaj z ženo izgnan v Srbijo. Od tam se je leta 1943 vrnil v Belo krajino in odšel v partizane.
Po osvoboditvi se je vrnil v Maribor, a dela v svojem sanatoriju v novih razmerah ni nadaljeval. Do upokojitve leta 1984 je bil delegat Ministrstva za narodno zdravje Ljudske republike Slovenije v Splošni bolnišnici Maribor. Bil je tudi med pobudniki za ustanovitev katedre za izgrajevanje slovenske zdravstvene besede na Medicinski fakulteti v Ljubljani in bil tam leta 1946 tri semestre tudi honorarni predavatelj.
Leta 1984 je bil njegov sanatorij nacionaliziran, v zameno pa je dr. Černič dobil hiša pod Kalvarijo. V sanatoriju je, po preureditvi leta 1949, začel delovati protituberkulozni dispanzer, ki se je leta 1958 priključil Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Po selitvi zdravstvenega doma so stavbo leta 2009 prodali Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.
Dr. Černič je sodeloval povsod tam, kjer je bilo ogroženo slovenstvo. Bil je med pobudniki za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in eden od začetnikov slovenskega medicinskega izrazoslovja. Napisal je tudi številne znanstvene in poljudne članke ter priročnike.
Danes je pod mariborsko Kalvarijo, kjer je dr. Černič preživljal zadnja leta, po njem poimenovana ulica, v Metliki pa so na njegovo rojstno hišo namestili spominsko ploščo. Enako obeležje je bilo leta 1992 nameščeno tudi na zgradbo nekdanjega Černičevega sanatorija v Mariboru.
VIRI:
- https://www.gov.si/novice/2020-05-01-dr-mirko-cernic-in-90-obletnica-odprtja-mariborskega-sanatorija/
- https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi166212/
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Mirko_%C4%8Cerni%C4%8D