Skuhala, grob s simboli glavnih svetovnih religij

Bog je eden, a vidimo ga drugače, z različnih perspektiv. Primerjamo ga lahko z rezervoarjem vode, na katerega so priključene različne pipice, ki simbolizirajo religije. Vsak pije iz svoje pipe, a vir je isti. Takšno je sporočilo tega groba, na katerem so upodobljeni simboli glavnih svetovnih religij, krščanstva, islama, budizma, džainizma, hinduizma, judaizma in šintoizma.

Pester izbor križev na Pobreškem pokopališču kaže, da obstajajo pomembne razlike že znotraj krščanstva. In vendar so si križi v obči simboliki zelo podobni. Simbolizem vertikale in horizontale razkriva, da je stvarstvo v znamenju dveh sil, moške in ženske, nebesne in zemeljske, boga in hudiča. Temeljno simboliko križa bi zato lahko razlagali kot zlitje nasprotij v presečišču, ki daje ljubezen. Če ne druga, ta razlaga človeka navdaja z optimizmom, poleg tega simbolizem križa približa dialektiki taoističnega simbola Yin- Yang.

Podobno kot križ ga sestavljata nasprotji, obe veliki sili vesolja, Yin in Yang, ki sta v harmoničnem ravnotežju. Yin predstavlja pasiven princip, žensko, intuitivno, dušo, globino, vse, kar je temno in vlažno. Yang je aktivno načelo, moško, duh, razum, višina…vse, kar je nepopustljivo, svetlo, suho in vzvišeno. Vsaka od sil nosi v sebi zametek druge in s tem nakazuje, da ni izključno moške oz. ženske narave. Yin-Yang je zato simbol dinamike, nenehnega menjavanja dveh načel, dopolnjujočih se in odvisnih druga od druge. Je simbol Taoizma, spočetka filozofskega sistema, ki se je izoblikoval med 4. in 3. stoletjem pr.n.št. in se je kasneje, med 2. in 3. stoletjem našega štetja, transformiral v religijo. Zapleteni razvoj filozofskega taoizma je kasneje rodil številne šole in tokove, ki se vse sklicujejo na isti izvor znanja – stare filozofe Lao Zija, Zhuang Zija in Lie Zija.

Naslednji simbol, ki se pojavlja na grobu, zvezda s polmesecem, simbolizira isto stvar kot križ in Yin-Yang. Prav tako gre za simbol združitve nasprotij, sveti spoj moškega načela - zvezde z ženskim - Mesec. Slednji igra pomembno vlogo v muslimanskem svetu. Je merilo časa, ker se po njegovem ciklusu ravna muslimanski koledar in meri leto. Gre za najbolj prepoznaven simbol islamske religije, a izvirno ni muslimanski. Starejša politeistična ikona je bila prevzeta v času širjenja islama s strani Otomanskega imperija. Zato nekateri zgodovinarji trdijo, da gre prej za simbol Otomanov in ne vseh muslimanov.

Na grobu se prav tako nahaja simbol Džainizma, namreč roka, ki ima na dlani vrisan krog, v katerem je zapisana beseda »ahimsa«. Čeprav je ta religija zaradi verovanja v ponovno rojstvo in odrešitev duše v bistvu indijska, se je odtujila hinduizmu, tako da zavrača brahmanske institucije, kot so kaste in še posebej žrtvovanje. Džainizem se do slednjega distancira, kar razkriva že omenjena beseda »ahimsa«, zapisana v krogu na dlani, ki v prevodu pomeni »nenasilje«. Legenda pripoveduje, da je imel eden izmed pridigarjev te vere Mahavir svojo prvo pridigo na zboru brahmanov, ki so opravljali žrtvovanje, jih spreobrnil in popeljal na pot nenasilja. Slednje je ključno načelo, ki v vsakdanjem življenju usmerja pripadnike te religije. Nenasilje do vseh živih bitij je namreč skupaj z načelom samokontrole sredstvo oz. način, s katerim dosežemo osvoboditev iz večnega kroga rojevanja in smrti. Zato je beseda vpisana v krog, ki ima podobni pomen kot budistično kolo Dharme, prav tako upodobljeno na tem spomeniku.

Naslednji religiozni simbol, aum, je tako džainstični kot budistični, a najbolj razširjen v hinduistični religiji. Je pomemben del ikonografije v davnih in srednjeveških manuskriptih, templjih in samostanih. V hinduizmu predstavlja enega izmed najpomembnejših duhovnih simbolov. Nanaša se na t.i. atmana (dušo) in brahmana (ultimativno realnost, vrhovnega duha, kozmični princip, vedenje). Pogosto se nahaja na začetku in koncu poglavij iz Ved. Je del tekstov iz Rig Vede, ki izvira iz 2. tisočletja pr.n.št.. Simbol se pojavlja v Upanišadah in v drugih Hindujskih tekstih. Je sveta duhovna inkantacija, ki se izvede pred in med recitacijo duhovnih tekstov, med rituali, med meditativnimi in duhovnimi aktivnostmi, kot je joga, med poroko... Aum velja za kozmični zvok, afirmacijo božanskega. V Rig Vedi je zapisano, da tri fonetične komponente AUM-a ustrezajo trem fazam kozmične kreacije. Ko simbol preberemo oz. izgovorimo, je ta akt slavljenje kreativnih sil univerzuma. Kot orodje meditacije simbol Aum predstavlja sredstvo, s pomočjo katerega se posameznik lahko osvobodi.

Zadnji simbol na grobu predstavlja t.i. Vrata Torii, vhod v Šintoistično svetišče. Šintoizem je stara religija Japoncev, ki temelji na čaščenju duhov narave, imenovanih kami. Utemeljena je bila leta 660 pr.n.št. in je bila Japonska državna religija vse do leta 1945. Vrata Tori simbolizirajo prehod med tostranstvom (fizičnim in končnim svetom) in onostranstvom (duhovnim in neskončnim svetom) in so pogosto edini indikator, da vstopamo v sveto mesto, ki je najpogosteje odprti naravni prostor. Število tri velja za sveto število duhov narave. Ko obiskovalec vstopi v sveti prostor, mora trikrat ploskniti z rokami, da pomiri duhove, preden začne z daritvijo ali ritualom.